Jasnega vzroka bolezni še ne poznamo. Najverjetneje , v določenih pogojih, trenutno še neznan mehanizem sproži procese v roženici, ki povzročajo razgradnjo molekul odgovornih za biomehansko stabilnost, trdnost in obliko roženice.
Preiskave
V začetnih fazah je keratokonus včasih težko spoznati. Ena od najzanesljivejših preiskav je topografija, ki pokaže ukrivljenost površine roženice, poleg te pa še pahimetrija, ki pokaže njeno debelino. S preiskavami lahko ugotovimo stadij in napredovanje bolezni. Priporočljivo je, da te preiskave ponavljamo in tako sledimo poteku bolezni.
Zdravljenje
V zgodnjih fazah keratokonusa lahko večina pacientov razmeroma dobro vidi z očali, z napredovanjem bolezni pa so za korekcijo vida potrebne poltrde kontaktne leče.
Kadar je pri keratokoničnih očeh roženica še prozorna, bolnik pa ne prenaša več kontaktnih leč, pridejo v poštev različne kirurške tehnike, med njimi najnovejši Corneal Crosslinking in topografsko vodena ablacija v povezavi s crosslinkingom. Če so spremembe roženice tako napredovale, da korekcija s kontaktnimi lečami ali različne kirurške tehnike niso efektivne, je možna keratoplastika, presaditev roženice, torej operativni poseg, pri katerem se spremenjena roženica zamenja z roženico dajalca.