Daljnovidnost je motnja vida kjer oddaljene predmete še nekako uspemo izostriti oz. jih videti jasno medtem, ko nam to pri gledanju na blizu ne uspe. Na blizu vidimo megleno kljub skrajnemu naporu prilagajanja ali akomodacije . Daljnovidnost je normalna ob rojstvu, saj se večina otrok rodi daljnovidnih. Težave povzroča v obliki utrujenih oči, solzenja in glavobola pri natančnem gledanju, meglenja slike in drugih.Pri otrocih se lahko poleg daljnovidnosti pojavi še škiljenje in slabovidnost enega očesa.
Razlog je premajhno očesno zrklo v vzdolžni osi ali pa premajhna dioptrijska vrednost očesnih medijev, ki povzroči, da se slika gledanega predmeta virtualno izostri za mrežnico .Težavo oz. megleno sliko na blizu odpravimo z zbiralno ali plus lečo. Pri visoki daljnovidnosti vidimo na daleč tudi megleno.
Posebna oblika dajnovidnosti je presbiopija ali starovidnost. Pojavi se po 40 letu starosti, ko rabimo dioptrijo za bližinsko delo .Vzrok je v pešanju akomodacije ali prilagajanja gledanja na blizu. Svoj vrh doseže okrog 65 leta starosti z dodatkom plus 3 dioptrije.
